Hiša z leseno fasado dopolnjuje okolico v vseh letnih časih. Še posebej jeseni ter pozimi, ko odeta v topel ton macesna vabi v notranjost.

Z velike zofe se odpira pogled na slikovito okolico, obrobljeno z nizajočimi se linijami hribov in planin. Klasično svetilo, ikona Tolomeo (Artemide), z zmehčano svetlobo nadaljuje prijetno atmosfero tudi po tem, ko opazovanje pokrajine zamenja noč.

Kuhinja z jedilnico predstavlja pomemben segment celotnega dnevnega prostora. Zaradi dobre tlorisne razporeditve pripravljanje hrane tako postane jedro druženja.

Les, ki se pojavi tudi v kopalnici z izhodom na vrt, ublaži hladen vtis, katerega ustvarjata bela sanitarna keramika ter črne talne ploščice.

Zgornja terasa vabi k razgledu, počitku in k uživanju dragocenih družinskih trenutkov.

Besedilo Mitja Mihelič   Fotografije Miran Kambič

Vznožje gorenjskih hribov v svojem nedrju skriva na prvi pogled zadržano, vendar atraktivno enodružinsko hišo, ki se poleg dinamične zasnove ter skrbne izvedbe lahko pohvali še z energetsko učinkovitostjo.

Domača zgodba: H.O.M.E. Slovenija 09-10/10

Hišo s fasado iz kombinacije belega opleska in macesnovih desk ter temno kritino, ki se povezuje s prav tako grafitno črnimi alumijastimi okenski okvirji, je nemogoče spregledati, saj se že na prvi pogled loči od drugih objektov v okolici. S svojo drugačnostjo pritegne pogled, pa čeprav z okolico komunicira bolj prefinjeno od hiš, ki jo obdajajo.

Lastnika, mlada starša, sta na izbrani lokaciji sprva želela postaviti montažno leseno hišo, iskanje najbolj ustreznih rešitev pa ju je naposled pripeljalo v arhitekturni biro Studio Kragelj arhitekti, kjer projektirajo sodobne, energijsko učinkovito objekte ter spodbujajo naročnikove želje po varčnih ter stanovalcem in okolju prijaznih domovanjih. Prvotno željo po leseni konstrukciji bivalnega dela je tako po posvetovanju nadomestila nekoliko bolj klasična odločitev, da bo celotna hiša zidana, čeprav projektne zasnove še zdaleč ne odraža standarden pristop.

Posebnost hiše je, da se spalni del nahaja v spodnji etaži, dnevni del z izhodom na teraso, odkoder se odpira razgled na okoliške hribe, pa zavzema zgornjo etažo. Gosta ob vstopu v notranjost presenetita njena prostornost in zračnost, saj zaradi nosilnih stebrov prostor skoraj nima notranjih zidov, poleg tega pa k celovitosti ambienta pripomore še do ostrešja odprt osrednji bivalni del hiše. Takšna zasnova domovanja bogati medosebne odnose družinskih članov, saj je odsotnost notranjih zidov privedla do večje medsebojne povezanosti. Lastnik v šali prizna, da ima prehodnost tudi slabo plat, saj zaenkrat glasno poslušanje glasbe odpade, ker ta odmeva po celi hiši.

Glavni pohištveni element dnevne sobe je prostorna sedežna garnitura, nad njo pa se nahaja galerija, na katero se povzpne po domiselno oblikovanih stopnicah. S premišljeno vpetostjo v prostor s steklom ograjena galerija učinkuje transparentno ter se navkljub višinsko ločenemu nivoju enovito vklaplja v bivalni prostor. V tem kotičku pod slemenom je prav prijetno posedeti, vendar lastnika pravita, da se bo njegova prava uporabnost pojavila šele s časom. Enako velja za večino pohištva, ki mora najprej prenesti sledi otroške razposajenosti, nato pa ga bodo zamenjali z novim. Lastnika menita, da je opremljanje hiše dolgoročen proces, ki zahteva opazovanje prostorskih zakonitosti in primerno izbiro pohištva kot ustrezen odgovor nanje.

Kuhinja z otokom je zasnovana minimalistično ter uporabno. Odsotnost kuhinjskih elementov, ki bi v prostor vnašali nepotrebno težo, gre na račun ločenega prostora za shranjevanje živil, ki se nahaja na koncu delovnega pulta. Zeleni viseči omari ob podolgovatem oknu navezujeta barvni dialog z jedilniško steno, pri tem se izkaže estetski posluh stanovalcev za dosledno nadaljevanje arhitektovih izhodišč. Previdno izbrana intenziteta in s krošnjami dreves usklajen barvni odtenek preko velikih okenskih odprtin, ki delujejo kot slikarske krajine, povežeta notranjost z zunajostjo ter obratno.

Poleg omenjene razporeditve ima zgornji del še stranišče s tuš kabino za goste ter delovno sobo. V spodnje prostore, ki omogočajo neposreden stik z vrtom, vodijo konzolne stopnice, oblečene v les afriškega oreha. Za razliko od zgornje etaže je po celotnem pritličju položen pod iz kokosovih vlaken, ki s svetlim tonom v prostor vnaša mehkobo, hoja po teksturirani površini pa deluje sproščujoče. Otroška soba je svet podob v malem. Motivi risanih junakov ter pisano pohištvo namigujejo na kameleonskost prostora, ki bo skozi odraščanje hčerke in sina po vsej verjetnosti deležen največjega števila preobrazb.

Na koncu spodnjega dela se nahajata spalnica in kopalnica s talno vgrajenim prostorom za rastlinje. Obiskovalčev vtis zlitja hiše z njeno okolico je tako še stopnjevan. Zaradi zamenjave nivojev je iz kopalnice skozi velika steklena vrata omogočen izhod na spodnjo teraso in vrt, kar je nedvomno nekonvencionalna lastnost enodružinskih hiš. Med gradnjo so pod travnik namestili zemeljski kolektor, ki je eden od elementov sistema, ki pomaga skozi vse leto zniževati stroške ogrevanja.

Hiša, vsidrana med podalpske griče, je lep primer pravilne odločitve za sodobno ekološko ozaveščeno gradnjo, ki na prvo mesto postavlja povezanost z naravo ter inteligentno izrabo njenih danosti. Stanovalci so si ob nasvetih arhitektov izbrali nekoliko zadržano, a udobno in funkcionalno opremo ter mestno okolje zamenjali za podeželje, ki s svojim umirjenim utripom omogoča nemoteno uživanje dragocenih družinskih trenutkov.