Veličasten tudi pri majhnih projektih: Arhitekt Meinhard von Gerkan je življenjski sopotnici svojega prijatelja podaril načrt za vilo v Rigi, ki išče sorodno dušo.

Več si preberite v reviji H.O.M.E. 01-02/08

Vila v gozdu. Meinhard von Gerkan je življenjski spremljevalki svojega letonskega prijatelja Leona Jakrinsa podaril načrt „vile Guna“. Prostor za hišo so našli na ozkem zemljišču v letonskem letovišču Jurmala blizu Rige. Von Gerkan: „Pri načrtovanju v ospredju ni bila dejanska funkcionalnost vile, temveč prostorsko doživetje.“

 
A li tako izgleda damska hiša? Arhitekt Meinhard von Gerken vilo Guna v letonskem letovišču Jurmala nedaleč od Rige vsekakor označuje s temi besedami. Vendar pa to ni kaka romantična hišica kot v pravljici Janko in Metka, okrašena z mnogimi poslasticami v začaranem gozdu. Je bolj kubistična skulptura, ki s sijoče belo in robatostjo stopa v kontrast z gostim borovim gozdom, ki obdaja zgradbo. Arhitektura torej sploh ni damska - to prej velja za salon za šivanje, garderobo in prostorno sobo za ličenje. Morda tudi nevarni lok galerijskega parapeta, ki se razteza skozi obe nadstropji. Zapeljivo."Hiša ni praktična, je nenavadna.

V ospredju je doživetje prostora," pojasnjuje von Gerkan. Lahko bi tudi rekli: lepota. "Prostori se zlivajo eden v drugega. Vedno gre za ustvarjanje prostorskega kontinuuma," arhitekt opisuje svoj koncept. Nosilno vlogo igrajo široke nagnjene površine namesto stopnišča, po katerih se gibljemo skozi t.i. Split-Level-House, katere dva bivalna nivoja sta zamaknjena za polovico nadstropja. Tisti v naglici, sem spada hišno osebje, uporabljajo stopnice iz ozkih v steno vzidanih lesenih plošč. "Večdelna nagnjena površina je osrednji element stavbe. Zavzema sredino, povezuje in je obenem tudi del bivanjskega doživetja. Sosednje funkcije, kot so hišna knjižnica, se odpirajo proti sredini in dovoljujejo vpogled," pravi von Gerkan. Med udobnim sprehajanjem po vili pogled vseskozi uhaja ven, na borov gozd. Velika okenska površina notranjost odpira proti terasi na jugozahodu in skrbi za naravo med štirimi stenami.

Sreča na vrhu drevesa. Ker naj bi bila vila velik kontrast borovemu gozdu, ki jo obdaja, zunaj prevladujejo beli materiali, aluminij in hladne kovine. Pot v gozd si stanovalci lahko z mirno vestjo prihranijo ? terase na vseh nadstropjih so udobna povezava z zunanjim svetom.

Pri načrtovanju je bilo v ospredju prostorsko doživetje.

Udobno. Tako zunaj kot znotraj je vila bela. Parapet s svojo s-obliko jasni in oglati arhitekturi galerije daje nepričakovano mehko, ženstveno linijo.

Brez hodnikov. Tudi kuhinja je oblikovana kot odprt, pretekajoč se prostor. ?Prostorski kontinuum?, kot temu pravi von Gerken, je s širokimi nagnjenimi površinami namesto stopnišča v središču hiše stopnjevan do popolnosti. Stranski učinek: hodniki popolnoma odpadejo.