Jean-Marie Massaud: naš »Oblikovalec leta« pri vsakem projektu zasnuje nov svet, pa naj bo to nogometni stadion, vaza, sedežna garnitura ali leteči hotel. H.O.M.E. se je z njim pogovarjal o breztežnosti bivanja, inovaciji stvari in temni strani moči.

V nasprotju z večino arhitektov se Jean-Marie Massaud najraje oblači v belo, ker ima »rajši svetlobo kot materijo«. Pohištvo: taburet Truffle, Porro

Gospod Massaud, ste strasten potapljač. Kdaj ste bili nazadnje pod vodo?

To je bilo junija na Filipinih. Tam načrtujem resort hotel, pa sem izkoristil priložnost.

Vaši objekti vzbujajo vtis breztežnosti, kot da bi drseli pod vodo. Vaš leteči hotel Manned cloud spominja na kita, vaš naslanjač Wallace pa na manto, največjo vrsto skata. Se strinjate?

Mogoče, to bi morali vprašati mojega psihoanalitika. Moji prijatelji me kličejo hobotnica, ker ljudi vedno objemam in se jih dotikam. Pod vodo ni težnosti, je le duša brez telesa. Rad imam takšno lebdenje, ko se osvobodim materije.

Ali ste pod vodo že kdaj našli rešitev za kakšen oblikovalski problem?

Ne, ideje pridejo, ko ležim v postelji ali sedim na stranišču. Torej v stanjih, ko naj pravzaprav ne bi delal. Ko sem pod vodo, pozabim na svoj ego, sem v popolnoma drugačnem, kontemplativnem stanju. Racionalno razmišljanje ne pride v poštev.

Vaša arhitektonska dela se pogosto označujejo kot ekosistemi. Pravite, da radi delate z naravo, ker ste z njo odrasli. Toulouse pa ne spominja ravno na podeželje ...

Toulouse ni tako veliko mesto. Sicer pa sem odraščal v njegovi bližini in to je vsekakor bilo pravo otroštvo na deželi.

Ali ste kdaj naredili hiško na drevesu?

Ja, sem. Tudi splav sem zgradil. Majhen, pa vseeno. To je bilo moje naravno okolje.

Več v reviji H.O.M.E. april-maj 2012.

Fotografije Eva Sakellarides

Besedilo Stefan Adrian