Friday, 29. March 2024
 
   
 

Projekt Evropska prestolnica kulture 2012 se v Mariboru počasi izteka. Bogdan Reichenberg in sin Gregor iz ateljeja Reichenberg arhitekti že vrsto let vplivata na podobo domačega mesta.




Studenška brv, ki povezuje umirjen desni breg Drave s tržnico in ostalim mestnim jedrom, povzema tipologijo sosednjih mostov. Dosežena je iluzija lahkotne pešpoti čez reko. Studenška brv je leta 2008 prejela priznanje zlati svinčnik in nagrado footbridge award.

Kako ocenjujete razvoj vajinega matičnega mesta?

Gregor: Za razvoj slehernega mesta je bistvena vizija, prostorska strategija, želja po nečem. Razvoj mesta se meri v dolgih korakih, za katere je nujna kontinuiteta, spoštovanje prednikov, če lahko tako rečem. V Mariboru danes opažam diskontinuiteto, razdrobljenost in nejasne smernice.

Bogdan: Zato se dogajajo najrazličnejše malverzacije s prostorom.

V Mariboru je na primer kar nekaj točk, kjer so na oddaljenosti 100 metrov locirani vsi veliki trgovci: Mercator, Spar, Tuš, Lidl, Hofer. V bližini je kakšno stanovanjsko naselje, za katerega se pulijo. Ne gre več za disperzno lociranje trgovin osnovne oskrbe, temveč za premoč na trgu in prestiž.

 

Kaj pa razvoj mestnega jedra? Sodelovali ste na natečaju za ureditev Lenta.

Gregor: Mestno jedro je tista točka kristalizacije, ki jo je treba posebej razbremeniti. Maribor ima težavno severno topografijo za gradnjo obvoznice. Po eni strani gledamo danes smele projekte, ki vzpostavljajo peš cono na Lentu in Glavnem trgu, kar je seveda pravilno, vendar po drugi strani te rešitve ne prispevajo k racionalizaciji prometnega problema levega brega Drave.

Bogdan: To je kompleks problemov, ki se vlečejo že od 80. let prejšnjega stoletja. Takrat se je Maribor odločil za generalno mestno prenovo. Sredi mestnega jedra smo imeli velikansko gradbišče ‒ ljudje iz vse Evrope so hodili gledat, kako se zida Lent. Lent je bil samo prva faza nekega zelo dobro premišljenega scenarija, ki naj bi šel po starem mestnem jedru navzgor. Nova oblast potem tega ni videla kot projekt, ki bi se ga splačalo nadaljevati, in prenova je zastala. To, kar danes gledamo, je surogat! Cesta s parkirišči je bila v Lent položena zavestno, da bi ljudi znova navadila obiskati ta del, ki je bil takrat še romska četrt. Na ta način so interni, getoizirani prostori postali javni. Vsi prehodi, ki vodijo na Glavni trg, pa so postali zanimivi za potencialne vlagatelje. Na ta način je bil sprožen val sprememb v tem delu mesta, znotraj tega je bila cesta ob bregu vračunana napaka. Vedeli smo namreč, da jo bo pozneje treba ukiniti, vedar šele ko bo prostor prenovljen in bo obala Drave postala vabljiva za sprehode.

 

 

 

Več v reviji H.O.M.E. november 2012

 

Fotografije Miran Kambič

Besedilo Ana Ivančič



Stanovanjska stolpnica Betnavski park, Maribor
S poletažnim zamikom tlorisa in dvostransko usmerjenimi stanovanji je notranje stopnišče osvetljeno z naravno svetlobo. Pogledi iz stanovanj so na treh straneh usmerjeni v zelenje.




Glavni trg, Ljutomer
Trg je v izhodšču nastal okoli mokrišča, zato je voda eden od vodilnih motivov. Vodo prikazuje v štirih agregatnih stanjih: od kristala do vodnega zrcala. Na sliki: del trga s spomenikom padlim borcem.






Hiša Z, Maribor
Dolga, ozka parcela je narekovala kontejnersko strukturo prizidka. Osnova je kamniti monolit, na katerega se naslanja prosojni leseni kubus s skritimi okni, ki ponujajo lepe poglede v naravo.