Klavir Pleyel stoji med »javnim« kuhinjskim otokom, ki se podaljša v jedilno mizo, in »intimnim« predelom z zofama. Skrajno levo so vidna vrata predsobe, ki se jih lahko popolnoma zapre. Avtor črno-belih fotografij, ki krasijo stene dnevne sobe, je Jane Štravs.

Parket se nadaljuje v beli kopalnici brez ploščic. Prha je znamke Catalano, umivalnik je znamke Duravit, armaturi pa Fantini.

Besedilo

Ana Ivančič

Foto

Miran Kambič

Japonski suhi vrt, zelenjavne gredice in sadna drevesa obdajajo hišo sredi Ljubljane, ki v moderni notranjosti diši po domačnosti.

Intimni del osrednjega bivalnega prostora je namenjen branju, poslušanju glasbe ali zgolj občudovanju razgleda na vrt. Vse to lastnika počneta na zofah Moooi. V ospredju talna lučka AJ znamke Louis Poulsen.

Kuhinja, kuhinjski otok in jedilna miza so izdelani po meri. Prav tako so po naročilu oblikovana stropna svetila nad njo. Zasnovala jih je Julija Zornik Strle. Vitrini stoli ob mizi so oblikovalska klasika.

Na voljo je bila tipična enodružinska hiša iz 50. let prejšnjega stoletja. Vase zaprta dvokapnica z relativno majhno kvadraturo, vendar z dobro pozicijo na zavidljivem kosu parcele v širšemu mestnemu jedru Ljubljane. V obdobju hitre konzumacije in (ne)premišljenega rušenja vsega star(ikav)ega bi lahko odločitev za prenovo starega zvenela nekoliko nadrealistično. Lahko bi. Pa se je izkazala za pravo rešitev. Rezultat je hiša, ki zadovoljuje vse potrebe stanovalcev, ki živita v hitrem ritmu sredi urbane prestolnice, a se hkrati obračata nazaj k naravi (zelenjavni vrt in sadno drevje) ter ohranjata elemente stare hiše kot eksponate (forma viva). Kdo je že rekel, da je reciklaža le modna muha? Lastnika hiše sredi ljubljanskih nebotičnikov jo živita!

	V ospredju suhi japonski vrt z japonskim javorjem ter peskom, ki ponazarja valovanje morja, in skalo kot otokom. Kamni nekdanjega vhodnega stebra so razstavljeni ob vzhodni fasadi (na sliki levo).

Arhitekta Katarina Štok in Marko Pretnar iz biroja Štok + Pretnar sta zagrizla v izziv prenove. Odločila sta se ohraniti zunanje gabarite objekta. Ker je bila hiša zgrajena pred zakonom o potresno varni gradnji, jo je bilo treba utrditi, med drugim z novo armirano-betonsko ploščo. Lesene grede, ki so sestavljale stari strop, sta lastnika reciklirala tako, da sta iz njih naredila vinski regal, ki stoji v kleti, ter z njimi zamejila grede za zelenjavni vrt.

Da bi hišo odprla in vzpostavila dialog znotraj–zunaj sta arhitekta porušila nekaj notranjih sten in tako nekdanje štiri prostore (kuhinja, jedilnica, dnevna soba, kabinet) združila v glavni bivalni prostor. Nekdanje vhodno stopnišče na jugu sta razširila v prostorno teraso, ki je ravno toliko dvignjena nad vrtom, da ponuja lep razgled in prostor za meditacijo, počitek. V zimskih mesecih lahko lastnika podobno sproščujoče občutke poiščeta za velikimi steklenimi drsnimi vrati dnevne sobe, ki gleda na vrt.

Več v reviji H.O.M.E. december-januar 2012-2013