Friday, 29. March 2024
 
   
 

Pred 15 leti sta bili vizija in strast. Danes lahko na ogled postavijo zavidljivo število urejenih parkov in še več vrtov. Gregor Vreš, Tina Demšar Vreš in Mitja Škrjanec so Landscape.




Krajinski arhitekti pravijo, da je treba ujeti zanimive poglede. »Trudimo se, da bi ustvarili kuliso, ki bo vedno lepa. Danes, čez dve leti ali čez 10 let.«

V arhitekturi se veliko govori o »brezčasnem oblikovanju«. Kaj to pomeni na ravni krajine?

T: Ob primernem vzdrževanju optimalna faza vrta napoči šele čez pet, deset let. Grajeni elementi – zidovi, stopnice, terase – ostajajo enaki, medtem ko se vegetacija in patina materialov spreminjata. Brezčasnost je v uporabi avtohtonih materialov.

G: To, da vrt vedno daje vtis skladnosti in je zanimiv v vseh letnih časih. Zelo pomembna je tudi izvedba. Pri interjerju lahko kakšne podrobnosti prikriješ, vrtni prostor pa je podvržen kopici vplivov, zato mora biti vsaka podrobnost zelo premišljeno načrtovana in izvedena.

 

O vrtu se govori kot o podaljšku dnevnega prostora, poleti naj bi bila ta meja celo zabrisana.

T: Najboljši projekti nastanejo, če z arhitektom sodelujemo od začetka projektiranja, ne pa da pridemo, ko je že vse končano in posekano. Žal je pri nas praksa, da ljudje kupijo parcelo, požagajo drevesa in grmovje, vse zravnajo, vržejo ven skale in potem pokličejo projektanta. To je napačen pristop. Drevo, ki ga posekaš v petih minutah, lahko stane tudi 15.000 evrov, saj potrebuje trideset let in več, da zraste.

M: Ta stik je zelo pomemben. Tudi če je samo en del bivalnega dela hiše funkcijsko povezan z vrtom, se da veliko doseči s tem, da se skozi odprtine, ki primarno niso namenjene temu, da bi se skoznje gibali, vidijo poudarki v vrtu. Recimo, če skozi steklena vrata glavnega vhoda hiše steče prostor skozi notranjost do druge fasade, kjer je spet steklo, se ne moremo izogniti poudarku na tej osi. To je lahko skulptura, vodni element ali posebno drevo. Vrt vedno komunicira z notranjostjo kot privzeta krajina.

 

 

 

Več v reviji H.O.M.E. junij-julij 2013

 

besedilo Ana Ivančič Fotografija Miran Kambič (portret), Ravago in Biotehniška (arhiv Landscape), ankaran (peter irman)

 



Park Ankaran
Ureditev parka v Ankaranu po naročilu Mestne občine Koper. Osrednji del zavzema fontana Janeza Lenassija.




Park okoli nove stavbe Biotehniške fakultete
Plečnikova nagrada leta 2010 (avtorji arhitekture in dobitniki nagrade: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič; avtorji krajinske arhitekture: Landscape, d. o. o.)






Ureditev okoli poslovno-skladiščnega objekta Ravago
Zlati svinčnik za odlično realizacijo s področja krajinske arhitekture leta 2006 za inovativno ureditev prostora okoli poslovno-skladiščnega objekta Ravago v Štorah.