Zgradba, ki vzame sapo. Je kontroverzna, nenavadna, za nekatere nerazumljiva. Tudi zato je silos v Olomoucu ena najbolj zanimivih zgradb leta. Vredna občudovanja in navdiha!

Tekst: David Kalista

Foto: Studio Toast

Več si preberite v reviji H.O.M.E. 04-05/08

Zgradba. Prvotno neuporabna stavba žitnega silosa je postala osnova neobičajne družinske hiše.

V središču češkega mesteca Olomouc, neposredno na robu zgodovinskega dela, se je pojavila nova dominanta. Na temeljih nekdanjega silosa za žitarice, si je zakonski par Kralik izpolnil željo in si zgradil nov dom. Zgodba tega bizarnega projekta se je začela v 90-tih letih. Objekt je bil takrat praktično neuporaben - tako iz tehničnih kot tudi finančnih razlogov. Tako sta zakonca Kralik prišla do objekta - kupila sta ga leta 1998 dobesedno skoraj zastonj.

"Sem sva prišla, da bi uživala edinstven razgled na okolico, tako sva prišla na idejo, da bi tukaj živela," pravi Radim Kralik, ko stoji v dnevni sobi. Obrnila sta se na arhitekta Tomaša Pejpeka in Szymona Rozwalka, ki imata atelje v centru Olomouca. Oba sta jima pomagala pri uresničitvi nenavadne vizije družinske hiše.

Veža. Goli beton oblikuje veliko gloso. V vmesni etaži se lahko gibljete po mostu, ki povezuje preostale kote.

"Najslabše je, če si neviden. Naša dejanja bi morala zbuditi emocije," komentira Radim Kralik. Pogled na hišo od zunaj deluje dramatično in nenavadno, kvadri se prekrivajo in tako ustvarjajo vtis, da lebdijo v prostoru. Za grobo pojavo se skrivata notranje dvorišče in vrt. Pogled navzgor prekinjajo razgaljeni, deloma zažgani tramovi. Poleg sobe za goste je tu še gugalnica za otroške in ročno dvigalo, ki je prvotno služilo odstranjevanju materiala iz žitne shrambe.

Knjižnica. Temno rjav usnjen kavč nudi prostor za sproščanje. Knjižna polica se razteza do medetaže, kjer se nahajata delovna soba in dostop na teraso.

S hitrim dvigalom prispemo na medetažo, kjer se družina Kralik sprošča v masažni kadi. Z vseh strani nas obdajajo skladišča, jaški in drugi prostori. Požarne stopnice spominjajo na notranjščino vojaškega zaklonišča. Potovanje se nadaljuje in vedno znova smo presenečeni. Podzavestno se ločimo od vsega površnega. Dvigalo nas pripelje do velikopoteznega bivalnega predela z reprezentativnim značajem. Markatni element je nadgradnja, skozi katero z vseh strani prodira svetloba. "Skoraj nam ni treba več prižgati luči," pravi Barbora Kralikova. Svetel industrijski mozaik tvori tla.

Industrijsko stopnišče. Industrijsko zaradi uporabljenega materiala: rjast blesk, ki so ga prepojili z brezbarvnim lakom. Kontrast je prozorno pleksi steklo, ki služi kot ograja in omili celoten izraz. Iz enakega materiala je omara za čevlje in torbico, ki se povezuje z ograjo.